Ob letošnjih sneženjih je družba KPL, ki izvaja naloge zimske službe, ugotovila, da je največ snega zapadlo na Viču. V tem delu Ljubljane so sneg plužili dlje časa in pogosteje posipavali površine za pešce. Ker je pojav zanimiv, so na občini preverili, zakaj takšna razlika.

V mestnem središču temperature višje, izven mesta tudi do 8 stopinj nižje

Analiza ljubljanske klime je odkrila marsikatero posebnost. Izkazalo se je, da obstaja velika temperaturna razlika med najvišjimi vrednostmi, ki so v središču mesta in najnižjimi na južnem delu mesta, na Barju.

Pozimi, ob jasnih nočeh in nekoliko poznejšem nastanku megle ter ko je izven mesta še snežna odeja, lahko narastejo razlike tudi od 6 do 8 stopinj.

V mestnem jedru so temperature višje zaradi gostote pozidave in večje energetske porabe v primerjavi z okolico. Nižje temperature na Barju so pa predvsem posledica naravnega pojava, namreč Barje je kot mokrišče tudi naravno mrazišče. Zato se tam v mirnih in jasnih nočeh temperatura spusti precej nižje, kot v okolici na podobni nadmorski višini.

Vzrok je temperaturna inverzija, ki je posledica negativne sevalne bilance v jasnih in nevetrovnih nočeh. Tla izgubljajo toploto, težji hladen zrak pa se ponoči na dnu mrazišča zbira kot voda v posodi. V mraziščih je najhladneje ob specifičnih vremenskih pogojih. Najugodnejša je mrzla in suha zračna masa ob prisotnosti snežne odeje.

Zimska statistika

  • Zimsko vzdrževanje v Ljubljani zajema 937 kilometrov cest.
  • Ob celoviti akciji zimske službe je na terenu aktivnih več kot 560 delavcev.
  • Mehanizacija za opravljanje zimske službe obsega 62 tovornih vozil, 30 nakladačev – rovokopačev, 81 poltovornih vozil, 131 unimogov, mini nakladačev in traktorjev, 41 avtomatskih posipalcev in 81 čelnih plugov.
  • V zimski sezoni 2017/18 so občanom brezplačno izdali 7.145 kilogramov soli, od tega samo v prvi polovici februarja 3.990 kilogramov.
  • Za opravljanje dejavnosti zimske službe je v okviru koncesije namenjenih 5,4 milijona evrov.