V Moderni galeriji se je 14. decembra odprla retrospektivna razstava Marija Preglja, enega najpomembnejših avtorjev modernizma v slovenski zgodovini slikarstva.

Marij Pregelj, Pompejansko omizje, 1962, Moderna galerija. Foto: Lado Mlekuž, Matija Pavlovec / Moderna galerija, Ljubljana

Marij Pregelj (1913–1967) je v slovenski zgodovini slikarstva eden najpomembnejših avtorjev visokega modernizma. Tokratna retrospektivna razstava predstavlja Pregljev opus v najbolj obsežnem izboru v zadnjih desetletjih in s tem nadaljuje študijsko predstavitev vrhunske modernistične tradicije po razstavah Marka Šuštaršiča in Gabrijela Stupice v Moderni galeriji v preteklih letih.

14. december 2017 – 20. maj 2018
Odprtje: 14. december 2017 ob 20.00
Moderna galerija, Cankarjeva 15
Kustosinja razstave: Martina Vovk

Modernistična slikarska poetika

Marij Pregelj je v svojem opusu razvil avtentičen jezik modernistične slikarske poetike in v tedanji slovenski in jugoslovanski prostor s povsem avtonomno likovno raziskavo vpeljal visoki modernizem svetovnega formata. Tema Pregljevega slikarstva je vseskozi človeška figura, brez milosti vržena v nesmiselni in nasilni kaos svojega lastnega zgodovinskega trenutka, ki pa se v vedno novih oblikah v človeški zgodovini ciklično vrača: absurd nasilnega uničevalnega stroja iz vojnega taborišča je predpodoba za Pregljeve brezštevilne upodobitve občečloveškega zla, nasilja, (samo)uničenja, bolečine, trpljenja in smrti, vendar Pregljevega človeka na drugi strani zaznamuje uporna drža, borba in revolta, ki terja preživetje in obstanek tako posamičnega življenja kakor življenja v človeški skupnosti.

Pregljeva figura je vedno zaznamovana z epskim patosom in krikom, pa naj gre za avtoportret, za zagonetne podobe mračnih omizij ali za modernistično prevrednotenje nacionalnega mita Sutjeske (mozaik v palači Zveznega izvršnega sveta v Beogradu, 1962).

V svojem delu je razkril neverjetno nenavaden, tudi za sodobni umetniški svet izjemno redek značaj: njegova dikcija je gromka, njegov slog epsko brutalen, presejan z dvomom o človeku in njegovi naravi, pa vendar vselej gnan s silovitim uporom, z znamenito »pregljevsko revolto«, ki vselej in vsemu navkljub zahteva aktiven boj za življenje, za smisel, za umetnost, za človeško skupnost. Tudi zato je Pregljeva umetniška dediščina tem bolj dragocena.

Marij Pregelj, Stisnjeni človek, 1966, Moderna galerija. Foto: Dejan Habicht / Moderna galerija, Ljubljana

 

Najobsežnejši izbor v zadnjih desetletjih

Na razstavi bo predstavljen izbor približno 300 del v vseh medijih, v katerih je Marij Pregelj snoval svojo izvirno likovno raziskavo (slikarstvo, risba, grafika, knjižna ilustracija in monumentalni stenski mozaiki). Ključni cilj predstavitve celovitega Pregljevega opusa je združena predstavitev njegovih del iz nacionalne zbirke Moderne galerije in Muzeja savremene umetnosti v Beogradu, kjer se po umetnikovem volilu nahaja približno polovica Pregljevega slikarskega opusa, nekatera dela pa so izposojena tudi iz drugih slovenskih javnih in zasebnih zbirk.

Monografska retrospektivna razstava

Razstava bo zasnovana kot klasična monografska retrospektiva, ki bo avtorjev razvoj predstavila po vseh pomembnih kronoloških stopnjah njegovega razvoja: od začetnih del pod vplivom študija na zagrebški akademiji z zglednimi primeri barvnega realizma (portret, krajina, avtoportret in tihožitja), preko vojne taboriščne izkušnje, ko se pri Preglju zasnujejo ključni motivi taboriščnega omizja in ko ga izkušnja nemških in italijanskih taborišč sooči z resnično naravo Človeka, do povojnega obdobja (do leta 1957), v katerem se od zmernega realizma raziskava likovnega polja prevesi v modernistično formalno analizo slike.

Poudarek razstave pa bo na najboljšem, vrhunskem obdobju Pregljevega ustvarjanja med letoma 1957 in 1967, ko nastanejo najbolj mojstrska, danes že ikonična dela slovenske slikarske dediščine modernizma (z vsemi ključnimi motivnimi sklopi, ki jih Pregelj goji v svoji osebni slikarski ikonografiji: omizja, avtoportret-človeška figura, ženske figure, arhitektura).

Slikarjev razvoj bo najizdatneje predstavljen v slikarskem mediju, ki je tudi osrednje področje Pregljevega raziskovanja in delovanja, obogaten pa bo tudi z izborom del v medijih risbe, grafike in ilustracije, kjer vseskozi paralelno poteka njegovo najbolj spontano likovno iskanje; na razstavi bodo s projekcijami predstavljeni ključni spomeniki njegovega monumentalnega javnega slikarstva. Razstava bo tako prvič po Pregljevi posthumni razstavi v Moderni galeriji leta 1969 predstavila umetnikov opus v tako izčrpni, obsežni in študijsko naravnani postavitvi in z izborom najboljših slikarjevih del utrdila Pregljevo mesto na samem vrhu slovenske umetnosti 20. stoletja.