Deset najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017

Univerza v Ljubljani je ob začetku tradicionalnega tedna univerze predstavila najodličnejše raziskovalne dosežke univerze v letošnjem letu.

Ob začetku tradicionalnega tedna univerze, v katerem se vsako leto obeleži začetek njenega delovanja, je ljubljanska univerza predstavila 10 najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017.

Največja in najstarejša univerza v Sloveniji, ki se uvršča med najuglednejše univerze na svetu, ima letos že 98 let. Univerza v Ljubljani v slovensko zakladnico znanja prispeva več kot polovico znanstvenih rezultatov.

»Na Univerzi v Ljubljani vsako leto zablesti nekaj deset raziskovalnih dosežkov. Želimo si, da bi postali vidni, tako znotraj Univerze, kot v družbi. Znotraj Univerze naj bodo spodbuda vsem raziskovalcem, ne samo za povečan obseg, temveč predvsem za dvig kakovosti raziskovanja. Družbi pa s tem sporočamo, da glede na vložena sredstva na visoki ravni izpolnjujemo svoje poslanstvo,« je ob odprtju tradicionalnega Tedna Univerze povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič.

Izpostavil je, da si Univerza v Ljubljani prizadeva spodbuditi še več raziskovanja in doseči še kakovostnejše rezultate in da v ta namen že nekaj let uspešno deluje Razvojni sklad, iz katerega Univerza spodbuja prijave na raziskovalne projekte. »Na Univerzi smo vzpostavili tudi številna strateška partnerstva. Z univerzami iz združenja CELSA smo oblikovali poseben sklad za pripravo prijav na evropske projekte. Nov razpis je že objavljen. Podobna sodelovanja si obetamo z univerzami v soseščini, z univerzami evropske The Guild mreže ter s kitajskimi, južnokorejskimi in japonskimi univerzami, s katerimi smo podpisali sporazume o partnerskem sodelovanju,« je še poudaril.

foto: Univerza v Ljubljani | uni-lj.si

V osrednjem govoru je redni profesor in prodekan z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič izpostavil znanost kot gonilo napredka. »Prav znanosti se moramo zahvaliti za vse, kar nas je v preteklih desetletjih in stoletjih pripeljalo do današnjih dni, ko živimo, vsaj v našem delu sveta, tako lagodno, enostavno in srečno, kot še nikoli v zgodovini človeštva. Pozabljamo, da so še pred nekaj desetletji ljudje, še posebej otroci, umirali v velikem številu, da so bili naši pradedki in prababice večkrat lačni, da so umirali mnogo prej, kot umiramo danes,« je bil jasen Majdič in kritično dodal, da zaradi današnjega lagodja vse to pozabljamo in smo priča vse večjemu zavračanju znanosti v družbi: »Čeprav smo znanstveniki zaenkrat še med tistimi, ki uživamo največ ugleda, pa pomena znanosti v tej družbi danes mnogi ne vidijo več jasno. Temu primerno se odziva tudi politika, ki naj bi skrbela za naše področje, a vidimo, da je njen odnos bolj kot ne mačehovski.« Kljub zmanjšanju sredstev za financiranje znanosti v zadnjih letih je izpostavil še, da na srečo zgolj finančna sredstva niso pogoj za pomembna odkritja. »Zaradi tega sem še toliko bolj vesel, ko dokazujemo, da se še naprej trudimo. Da v nas še vedno tli želja po odkrivanju in ustvarjanju nečesa novega, in da s tem dejavno prispevamo k razvoju družbe, v katerega bomo prispevali tudi v prihodnje.«

Pri izboru najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017 je bila upoštevana predvsem znanstvena odličnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Pri tem so bile upoštevane velike razlike med vedami. Na izbor so vplivali tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, koristnost uporabe in interdisciplinarnost. Vsi predlogi so bili obravnavani enako, ne glede na to, kateri vedi pripadajo, in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.

Deset najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017


1. Odkritje mehanskih povezav med bakterijami

Temeljno naravoslovno odkritje o mehanskih povezavah med bakterijami, za katere so raziskovalci menili, da ne obstajajo, spreminja pogled na mikroorganizme, razumevanje bakterijskega sodelovanja in njihovega vpliva na okolje.

Spoznanje, da je možen popolnoma nov vpogled v fiziologijo bakterij, je vznemirljivo in obeta veliko. Po predvidevanjih bo odkritje sprožilo interes za proučevanje problemov odpornosti na antibiotike v razredčenih bakterijskih kulturah, kar bo pripomoglo k razvoju novih protimikrobnih sredstev. Odkritje bo pomagalo pri razumevanju nastanka morskih mikroagregatov, kar vodi do pojavov cvetenja morja.

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Simon Sretenović, Biljana Stojković, Iztok Dogša, Rok Kostanjšek, Igor Poberaj, David Stopar


2. Protipotresna utrditev zgodovinskih zidanih stavb s pomočjo potresne izolacije

Raziskovalca Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani sta razvila nov pristop računskega modeliranja odziva zidanih stavb na potresno obremenitev ter metodo za izbiro primernega tipa izolacijskih naprav za vgradnjo v kulturnozgodovinske objekte.

Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani
AVTORJA: Simon Petrovčič, Vojko Kilar


3. Zakaj pomanjkanje dokazov za prelivanje znanja od tujih neposrednih investicij?

Avtorja analizirata najnovejše vsebinske in metodološke prispevke k analizi prelivanja znanja od neposrednih tujih investicij, ki so prinesli nekatere bolj optimistične rezultate glede teh prelivanj in ki lahko pomagajo v nadaljnjem razvoju tega področja raziskovanja.

Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
AVTORJA: Matija Rojec, Mark Knell


4. Nova metoda za slikovno določevanje energijske reže fotonapetostnih modulov

V proizvodnji omogoča kontrolo kakovosti in zgodnje odkrivanje sprememb proizvodnega procesa, v raziskavah pa odkrivanje nehomogenosti z možnostjo optimizacije procesov nanašanja tankih plasti polprevodnikov, ki so aktivni del sončnih celic.

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
AVTORJI: Matevž Bokalič, Marko Topič, Bart E. Pieters, Andreas Gerber, Uwe Rau


5. Molekularni mehanizem preživetja bakterij v stresnih pogojih

Raziskovalci s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani so v sodelovanju z belgijskimi raziskovalci prvi pojasnili molekularni mehanizem delovanja modulov toksin-antitoksin, ki razloži kako in zakaj lahko bakterijske celice zaustavijo svojo rast in razvoj.

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
AVTORJI: San Hadži, Igor Drobnak, Andrej Mernik, Črtomir Podlipnik, Remy Loris, Jurij Lah


6. Heksagonalni kvazikristal na osnovi bronastega števila

Avtorji so v prestižni reviji Nature Materials objavili članek, v katerem predlagajo dvorazsežni kvazikristal, ki izhaja iz števila bronastega reza in ima šestštevno simetrijo. Ta vrsta kvazikristalne ureditve je zanimiva zato, ker dopolnjuje Penrosovo in Ammann-Beenkerjevo tlakovanje, ki slonita na zlatem oziroma srebrnem številu, in ker opozarja, da kvazikristalni red nima nujno prepovedane simetrije. V tem smislu je delo znaten teoretični korak naprej na področju kvazikristalov, ki je obenem pomemben po eksperimentalni plati.

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
AVTORJI: Primož Ziherl, Tomonari Dotera, Shinichi Bekku


7. Nova metodologija za vrednotenje kratkoročnih vizualnih sledilnikov

Vizualno sledenje objektov je izjemno prodorno področje s širokim spektrom aplikacij, ki segajo od videonadzornih sistemov do avtonomnih robotov. Zgolj na najpomembnejših konferencah računalniškega vida se letno objavi na desetine novih pristopov, pomanjkanje standardizirane metodologije za analizo sledilnikov pa ovira jasen pregled nad razvojem področja.
Kot odgovor na to so raziskovalci izvedli obširno teoretično in eksperimentalno študijo ter izdelali rigorozno metodologijo za analizo sledilnikov. Rezultate so objavili v dveh najprestižnejših revijah računalništva in informatike.Pobuda je doživela izjemno podporo v skupnosti, metodologija postaja standard za analizo sledilnikov.

Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani
AVTORJI: Matej Kristan, Aleš Leonardis, Luka Čehovin Zajc


8. Prvi dokaz o učinkoviti inaktivaciji virusov s pomočjo hidrodinamske kavitacije

Cilj čiščenja voda je zmanjšanje patogenih mikroorganizmov do mere, ko ti niso več škodljivi za zdravje. Standardni postopki dezinfekcije vode so energetsko ali okoljsko neučinkoviti.
Raziskovalci so kot prvi na svetu pokazali na možnost inaktivacije virusov s pomočjo hidrodinamske kavitacije – hitrega uparjanja in rekondenzacije vode kot posledice nenadne lokalne spremembe tlaka. Članek je bil s strani urednika in recenzentov označen kot zgodovinski mejnik ter potencialno revolucionarna tehnologija dezinfekcije vode.

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Janez Kosel, Ion Gutierrez-Aguirre, Tanja Dreo, Nejc Rački, Maja Ravnikar, Matevž Dular


9. Obsežni računski modeli presnove jeter: kako daleč od klinične uporabe?

Računski modeli so postali nepogrešljivi pri pojasnjevanju delovanja kompleksnih sistemov, kot so človeško telo in njegovi organi. Tovrstne modele lahko uporabimo tudi pri razumevanju presnove, ki je ključnega pomena tako za učinkovito diagnozo in zdravljenje bolezni jeter kot tudi za razumevanje presnove zdravil. Delo tako predstavlja pomemben korak pri priznavanju pomembnosti presnovnih modelov za klinično prakso in utira pot za hitrejšo vpeljavo v rutinsko klinično delo.

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
AVTORJI: Tanja Cvitanović, Matthias C. Reichert, Miha Moškon, Miha Mraz, Frank Lammert, Damjana Rozman


10. Možnost za diagnostiko in terapijo raka

Multifunkcionalne mezoporozne z gadolinijem obogatene mikrokroglice iz TiO2 je mogoče hkrati uporabiti za diagnostiko in terapijo raka. Poglavitna prednost uporabe z gadolinijem dopiranih TiO2 mikrokroglic je možnost njihove hkratne uporabe za diagnostiko in terapijo raka. Namreč, dopirane TiO2 mikrokroglice lahko sočasno uporabimo tako za lociranje rakastih celic (tj. diagnostiko) kot tudi za njihovo uničenje (tj. terapijo), ki je posledica nastajanja reaktivnih kisikovih spojin ob osvetlitvi TiO2 mikrokroglic v rakastem tkivu z UV svetlobo.

Fakulteta za elektrotehniko in Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani
AVTORJI: Roghayeh Imani, Ralf Dillert, Detlef W. Bahnemann, Meysam Pazoki, Tomaž Apih, Veno Kononenko, Neža Repar, Veronika Kralj-Iglič, Gerrit Boschloo, Damjana Drobne, Tomas Edvinsson, Aleš Iglič