Cukrarna bo zaživela kot prostor umetnosti

Cukrarna naj bi v prihodnjih letih zaživela kot prostor likovne in vizualne umetnosti. Poleg prenove Roga bo to največji občinski infrastrukturni projekt na področju kulture v naslednjem strateškem obdobju.

Prenovljena Cukrarna bo ponudila sodobne galerijske površine, namenjene likovnim in drugim vizualnim umetnostim, s kvaliteto prilagodljivosti prostorov za izvedbo razstav in spremljajočih programov. Poleg prenove Roga bo to največji občinski infrastrukturni projekt na področju kulture v naslednjem strateškem obdobju.

Prenova Cukrarne predstavlja edinstveno priložnost za predrugačenje pogleda na del mesta, ki je zaradi neustrezne uporabe nekdanjih industrijskih objektov postal degradiran. S projektom želi občina vzpostaviti novo mestno kvaliteto, umeščeno ob mestno obvodno promenado na zaključku novega, proti vzhodu razširjenega mestnega središča.

Cilj novega galerijskega prostora je omogočiti razpoznavnost umetniškega potenciala mesta tudi v mednarodnem prostoru z možnostjo povezovanja s sorodnimi ustanovami v mestu in mednarodnem okolju.

Programski koncept

Galerija Cukrarna bo namenjena predstavljanju likovne in vizualne umetnosti, pri čemer bosta zagotovo pomembno vlogo odigrali najpomembnejši bienalni prireditvi v Ljubljani: Bienale oblikovanja Ljubljana in Mednarodni grafični bienale. S tem bi moralo biti rešeno dolgoletno pomanjkanje velikega razstavnega prostora v Ljubljani. Prostorski koncept galerijskih prostorov bo omogočal, da v prostorih potekajo časovno daljše razstave, ob
sočasno manjših in hitreje menjajočih. Tako naj bi Galerija Cukrarna postala dinamičen prostor z bogatim programom, zanimivim tudi za večkratni obisk.

Predvidena minimalna površina razstavnih prostorov je 2000 kvadratnih metrov, od katerih bo približno četrtina odprtih površin z višino od pritličja do vrha ostrešja. Takšna rešitev bo po eni strani na sodoben način prezentirala arhitekturno dediščino Cukrarne, obenem pa predstavljala osrčje razstavišča z možnostjo postavitve tudi večjih prostorskih objektov. Drugi del razstavnih površin bo nekoliko manjši in bo namenjen razstavnim prostorom brez zunanje svetlobe (black box), ki bodo v čistem, enostavnem, praznem prostoru omogočali fleksibilne postavitve razstav.

Vsako sodobno razstavišče danes zahteva tudi spremljajoče programe, ki omogočajo celostno doživetje umetnostne ponudbe. Ob razstavnih prostorih se zato načrtuje tudi programska umestitev kavarne s knjigarno kot obeležjem slovenski moderni, prostor za kvalitetno preživljanje prostega časa ter restavracijo, ki bi lahko v večernih urah ponudila kvalitetno živo glasbo – omenja se jazz klub.

Do leta 2020
Predvidena je celotna konstrukcijska sanacija in stabilizacija objekta, z ureditvijo nove kleti, novih etaž z novo programsko zasnovo, energetsko sanacijo in zunanjo ureditvijo s parkiriščem. Na občini predvidevajo, da projekt izpolnjuje zahteve in usmeritve sofinanciranja projektov s strani EU in sicer tako za trajnostni razvoj kot energetsko sanacijo. Za izvedbo projekta je že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Izvedbeni načrt Trajnostne urbane strategije Mestne občine Ljubljana pa predvideva realizacijo oziroma dokončanje projekta ob koncu leta 2020.