Na današnji dan, 6. februarja, leta 1919 je bila v Narodnem gledališču v Ljubljani uprizorjena prva predstava v slovenskem jeziku – Tugomer Josipa Jurčiča in Frana Levstika.

Osrednje slovensko dramsko gledališče stoji na območju nekdanjega Balovža oziroma nemško Ballhausa. Več desetletij 18. stoletja so deželni veljaki tam prirejali igre in veselice. Na ta čas še vedno spominja poimenovanje tamkajšnje »Igriške ulice«.

Po opustitvi Balovža in selitvi aktivnosti v dvorano na Šentjakobskem trgu, je bila stavba do leta 1895 namenjena shranjevanju žita. Tistega leta jo je namreč poškodoval potres in je bila kmalu za tem odstranjena, na območju pa je nastal tržni prostor.

Ideja za izgradnjo nove gledališke hiše v Ljubljani se je porodila iz nezadovoljstva nemških prebivalcev Ljubljane,  ker so morali prostor za predstave in vaje deliti s Slovenci v Kranjskem deželnem gledališču oziroma današnji stavbi Opere in baleta.

Iniciativa združena v društvo Deutscher Theaterverein Laibach je leta 1894 ustanovila fond za novo gledališče, leta 1907 pa tudi gradbeni odbor. Sredstva za gradnjo je prispeval celo cesar Franc Jožef.

Otvoritev gledališča z uradnim imenom Jubilejno gledališče cesarja Franca Jožefa (Kaiser Franz Joseph Jubiläumstheater) oziroma bolj uveljavljeno kot Nemško gledališče (Deutsches Theater) je bila 4. oktobra 1911 z Wagnerjevim Kaisermarschem, slavnostnim govorom in uprizoritvijo predstave Habsburg barona Alfreda Bergerja.

Nemško gledališče je na tem mestu delovalo do 2. januarja 1919. Zaradi spopadov med Avstrijci in Slovenci na Koroškem so bile nemške gledališke predstave takrat ukinjene.

Stavba je v upravljanju nemškega gledališkega društva ostala do 16. januarja 1919, ko jo je z inventarjem vred prepustilo v uporabo Slovenskemu gledališkemu konzorciju. Šestega februarja 1919 so v stavbi uprizorili prvo predstavo v slovenskem jeziku. Dramo Tugomer Josipa Jurčiča in Frana Levstika.

Tugomer je dramski spev o boju med Slovani in Nemci, epsko-dramski prikaz krvavega vdora krščanstva v 10. stoletju s ciljem, da se poganski svet pokristjani. Spopad narodov in posameznikov zaradi religijskih, političnih in osebnih interesov je prikazan skozi skrajno manipulativna in neetična dejanja.

Med tema svetovoma, med dvema vojaškima formacijama se znajde Tugomer, slovanski knez, pogan, ki poda roko sprave. Sprejme povabilo Nemcev in odpelje najvrlejše predstavnike svojega ljudstva na pogajanja in spravno večerjo.

Laž je smrtonosno orožje v družbenem življenju in ponavadi se skriva za masko marsikatere ideologije. V osnovi vsake ideologije je skrit osebni interes. V svetu interesov ni prostora za pacifizem. Tugomer je kljub svoji dobronamernosti in gesti civiliziranega človeka žrtev lahkovernosti, nepoznavanja ljudi in ideje o sporazumu med narodi. Sprava je bila usodna napaka.

Na prvi pogled se zdi, da je Tugomer drama o nekem »bivšem svetu«. Deljenje in vrednotenje svetov na bolj razvitega in manj razvitega, na večvrednega in manjvrednega, na bolj dominantnega in manj dominantnega je trajni vir spopadov med narodi tudi v sodobnem svetu. Tugomer je predstavnik nekega novega sveta, sveta unisone humanosti, razuma, napredka … sveta, ki ga človeštvo še ni ne ustvarilo ne spoznalo.

Stavba je od takrat naprej namenjena uprizarjanju dramskih gledaliških predstav v slovenskem jeziku. Gledališče pa je dobilo ime Narodno gledališče v Ljubljani – Drama.

V tem času je bilo v poslopje izvedenih več posegov – prenov in razširitev. Do ambicioznejše razširitve in temeljitejše prenove pa še ni prišlo.

Oglejte si rešitev, ki je v letu 2017 prejela prvo nagrado na arhitekturnem natečaju za celovito prenovo Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.